Vesele velikonočne praznike!

Preseganje povprečnosti – preseganje meja: Geopark upravljavski center

V sklopu projekta NaKult je v petek, 12. aprila 2019, potekala otvoritev novih prostorov v stavbi nekdanje Ljudske šole Šentlipš, v občini Sittersdorf/Žitara vas. Prostori bodo služili kot Geopark upravljavski center, v njih je urejena tudi Geodelavnica za različne, predvsem izobraževalne aktivnosti.

Interreg sredstva so namenjene vsebinam, ki presegajo državne meje in katerih izvajanje dosega boljše rezultate, če aktivnosti potekajo usklajeno na obeh straneh meje. Sodelovanje ni zmeraj nekaj samoumevnega, nekaj kar se bo odvilo povsem samodejno, ampak je za to potrebna želja po preseganju povprečnosti. Dober primer sodelovanja je projekt NaKult, v katerem več občin in regionalnih institucij na obeh  straneh meje širi zavedanje o bogati geodiverziteti Geoparka in razvija daljinske pohodniške poti, kot novi skupen turistični produkt. Rezultat projekta je tudi upravljavski center v Žitari vasi. Za njegovo delovanje so v okviru projekta kupili opremo in pohištvo za prostor, ki bo namenjen izvedbi različnih dejavnosti, kot so vsakoletni geopark kamp in izobraževalne delavnice.

Otvoritve novih prostorov so se udeležili Dimitrij Pur, vodja organa upravljanja programa, Daniel Fellner, deželni svetnik, Angelika Kuss-Bergner, državnozborska poslanka ter predstavniki projektnih partnerjev in župani Geopark občin: Jakob Strauss (župan občine Sittersdorf/Žitara in 2. predsednik deželnega parlamenta), Gerhard Visotschnig (župan občine Neuhaus/Suha), Franc Jožef Smrtnik (župan občine Železna Kapla/Bad Eisenkappel), Stefan Visotschnig (župan občine Pliberk/Bleiburg), Herman Srienz (župan občine Feistritz ob Bleiburg/Bistrica pri Pliberku), Hannes Mak (župan občine Gallizien) in Bernhard Sadovnik (župan občine Globasnitz/Globasnica).

Dogodek je popestril otroški pevski zbor Ljudske šole Sittersdorf/Žitara vas.

Za več informacij o dogodku obiščite: www.geopark-karawanken.at.

V juliju ponovno možnost za pridobitev ESRR sredstev

V okviru Programa čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija je bilo do sedaj odobrenih 43 projektov, v skupni vrednosti 43,5 mio EUR sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Program sofinancira aktivnosti na treh prednostnih oseh. V okviru prednostne osi 1 »Krepitev čezmejne konkurenčnosti, raziskav in inovacij«, je bilo do sedaj odobrenih 17 projektov v skupni vrednosti ca. 13,9 mio. EUR ESRR sredstev. 13 projektov, v skupni vrednosti ca.  17,2 mio. EUR ESRR sredstev, je bilo odobrenih v okviru 2. prednostne osi »Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov«. Na področju »Izboljšanja institucionalne zmogljivosti in učinkovite javne uprave« (prednostna os 3) je bilo prav tako odobrenih 13 projektov v skupni vrednosti ca. 12,4 mio. EUR ESRR sredstev.

Do sedaj je tako dodeljenih oziroma pogodbeno vezanih 97 % vseh razpoložljivih programskih sredstev. Na 5. roku za predložitev vlog, ki bo odprt do 4. julija 2019 (oddaja vlog bo skozi sistem eMS možna do 12. ure) bo na voljo še nekaj manj kot 1,5 mio. EUR ESRR ter dodatno k temu še sredstva od ostankov na programu.

Na osnovi pregleda 43 odobrenih projektov, ugotavljamo, da na ravni programa še nismo dosegli vseh načrtovanih vrednosti programskih kazalnikov. Kazalniki, kjer vrednosti še niso dosežene se nanašajo na projekte na temo raziskav in razvoja (1. specifični cilj) ter na temo internacionalizacije (3. specifični cilj) v okviru 1. prednostne osi, v okviru 2. prednostne osi se manjkajoči kazalnik nanaša na projekte, ki vključujejo raziskovalne institucije na področju upravljanja in koristne rabe vodnih virov (prednostna naložba 6f). Glede na višino razpoložljivih sredstev in doseganje vrednosti programskih kazalnikov, velja upoštevati  priporočilo, da projekti, ki se prijavljajo na 5. rok za predložitev vlog v okviru 1 prednostne osi naj ne presegajo 500.000 EUR ESRR sredstev, v okviru 2 prednostne osi, natančneje prednostne naložbe 6f naj ne presegajo 350.000 EUR ESRR sredstev ter v okviru 3 prednostne osi naj predloženi projekti ne presegajo 250.000 EUR ESRR sredstev.

Močno priporočamo, da se projektni partnerji v času priprave projektne vloge oziroma pred oddajo le-te obrnejo na pristojni nacionalni/regionalni organ in na skupni sekretariat programa. Izkušnje so pokazale, da takšen pristop omogoča uspešnejšo pripravo projektov.

Javni razpis in razpisna dokumentacija so na voljo na sledeči povezavi: Javni razpis in razpisna dokumentacija.

 

 

Na avstrijskem Gradiščanskem vezali 97 % programskih sredstev

V okviru 7. zasedanja Odbora za spremljanje (OzS) Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, ki je potekalo 3. in 4. aprila 2019 v kraju St. Martin an der Raab na avstrijskem Gradiščanskem, so člani OzS med drugim odločali tudi o projektih, ki so bili predloženi v okviru četrtega roka za predložitev vlog. V okviru tega roka Javnega razpisa je bilo oddanih 21 projektnih vlog. Na zasedanju sta bila odobrena 2 projekta, 4 projekte so člani OzS odložili, medtem ko je bilo 9 projektov zavrnjenih. Skupaj bo tako v programu v okviru četrtega roka Javnega razpisa vezanih nekaj več kot 900 tisoč EUR ESRR sredstev, kar pomeni, da je program vezal 97% vseh razpoložljivih programskih sredstev. V okviru odobrenega projekta BANAP (2. prednostna os) bodo slovenski in avstrijski partnerji skupaj promovirali ohranjanje biotske raznovrstnosti in zasnovali praktične rešitve za vzdrževanje biotsko bogatih travišč. Projekt Co_Operation (3. prednostna os) krepi sodelovanje v skupnih reševalnih akcijah ob naravnih in ostalih nesrečah med partnerji v Gornji Radgoni in Bad Radkersburg-u. Z vodilnima partnerjema odobrenih projektov bodo predvidoma meseca maja sklenjene pogodbe o sofinanciranju s sredstvi ESRR.

Naslednji, peti rok za oddajo vlog se bo zaključil 4. julija 2019 ob 12. uri. Javni razpis in razpisna dokumentacija so na voljo na programski spletni strani. Za več podrobnosti v zvezi s 5. rokom javnega razpisa se lahko obrnete na Mojco Muršec (T: 01 400 3167).

Člani OzS so tudi zastavili okvir za programiranje programskega obdobja 2021-2027. V okviru zasedanja je potekala tudi predstavitev projekta INNOVET. Udeležencem odbora sta se kratko pridružila tudi predsednica deželnega parlamenta Gradiščanske, Verena Dunst, in župan občine St. Martin an der Raab, Franz Josef Kern, ki sta poudarila potencial čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v duhu sledenja evropski usmerjenosti.

Sklepe nadzornega odbora si lahko pogledate tukaj.

 

Objavljena navodila za uveljavljanje izdatkov za delo poslovodečih oseb

Obveščamo vas, da je na naši spletni strani objavljen dodatek k navodilom za poročanje o upravičenih izdatkih za slovenske upravičence v obdobju 2014-2020, ki se nanaša na uveljavljanje izdatkov za delo poslovodečih oseb.

Dodatek k navodilom s prilogami je na voljo na sledeči povezavi: Ostala navodila

 

Doživeti in prebirati – »SPread The Karawanks«

Položaj literature o kulturni zgodovini na območju Karavank je za nas zelo pomemben. V okviru projekta EU “SMART Tourist” smo to temo zastavili kot nalogo in zdaj želimo animirati avtorje k pisanju novih besedil.

SPread The Karawanks je slogan projekta SMART Tourist, ki poteka v okviru čezmejnega programa Interreg Slovenija – Avstrija in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se je začel izvajati junija lanskega leta in bo trajal do konca junija 2021.

Glavni cilj je z inovativnim pristopom ljudem približati kulturno-literarno dediščino Karavank, in sicer s knjigami, z literaturo v digitalni obliki, oblikovanjem literarnih pešpoti in turističnimi produkti. S pomočjo sodobne tehnologije in aplikacij bo imel vsak obiskovalec dostop do literature, ki se navezuje na obiskane kraje, in tako na doživet način spoznal zgodovino in kulturo določene regije.

Glavni partner je Gorenjski glas iz  Kranja, ki bo izdal časopisne priloge ter skupaj z Mohorjevo pripravil turistično-literarne pakete. Med osnovne naloge Gorenjskega glasa spada tudi obveščanje gorenjske javnosti o slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem, ki pri tem projektu predstavlja most sodelovanja med regijama na obeh straneh Karavank. Tehnološko podjetje xamoom s sedežem v Celovcu pa je pristojen za prevod vsebine in izdelkov projekta v inovativni digitalni svet. Z izdajo besedila, ki se nanaša na regijo ter promocije literarnih poti ima Mohorjeva družba pomembno vlogo v projektu. Literaturo želimo na mnoge načine posredovati ljudem in pri tem dajati posebno pozornost digitalnim orodjem.

Za projekt iščemo novo, še neobjavljeno besedilo, ki se nanaša na literarno ali kulturno dediščino karavanške regije ali pa ga je napisal avtor, ki živi ali dela v tej regiji. Pod Karavankami so bili in so še doma pomembni literarni ustvarjalci. To je bogastvo, ki ga želimo izkoristiti s tem razpisom. Bistven namen je predvsem predstavitev domačih ustvarjalcev čim širši javnosti in spodbujanje k pisanju v materinščini. Članki so lahko napisani v nemškem ali slovenskem jeziku. Iščemo leposlovno, znanstveno ali poljudnoznanstveno besedilo vseh žanrov in zvrsti. O izbiri odloča neodvisna žirija.

Do konca projekta bo zbrano gradivo izdano v 19 knjigah in elektronskih knjigah, odlomki besedil pa bodo pomemben del spletnega mesta (spread-karwanks.eu) in aplikacije, ki bo razvita v projektu.

RAZPIS

Mednarodna izmenjava izkušenj s predstavniki programa čezmejnega sodelovanja Central Baltic

Ljubljana, 27. februar 2019 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v vlogi organa upravljanja za programe čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška 2014–2020 gostila predstavnike programa čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Finska-Estonija-Latvija-Švedska (Central Baltic) 2014–2020.

Današnjega mednarodnega srečanja so se udeležili predstavniki organov upravljanja in skupnih sekretariatov vseh štirih zgoraj navedenih programov z namenom izmenjave izkušenj pri upravljanju programov čezmejnega sodelovanja v obdobju 2014–2020. Osredotočili so se na področje orodja za oceno tveganja ARACHNE, pripravo letnih povzetkov, uporabo elektronskih sistemov spremljanja (eMS) in njihovo nadaljnjo uporabo po letu 2020, zaključevanje projektov/programov obdobja 2014–2020 in pripravo na obdobje 2021–2027.

Udeleženci so pozdravili tovrstna srečanja. Ugotavljajo, da so predstavljene izkušnje primerljive, zato jih bodo lahko uporabili v praksi. Izrazili so željo po nadaljnji izmenjavi izkušenj na področju izvajanja čezmejnih programov in pripravi na obdobje 2021-2027.

 

Natečaj za nagrade REGIOSTARS 2019

Evropska komisija vsako leto, tokrat že dvanajsto leto zapored, nagradi sofinancirane projekte, ki jih odlikujeta odličnost in nov pristop k spodbujanju regionalnega razvoja. Ti projekti so, kot dobre prakse, navdih in vzgled drugim regijam, postavljeni v središče vseevropske komunikacijske kampanje.  

Nagrade RegioStars se podeljujejo najboljšim projektom v petih tematskih kategorijah. V letu 2019 bodo nagrade RegioStars podeljene najboljšim projektom s petih področij, ki so ključnega pomena za prihodnost regionalne politike EU, in sicer:

  • PAMETNA RAST: spodbujanje digitalne transformacije;
  • TRAJNOSTNA RAST: povezovanje krajinskih območij, morskega in obalnega okolja ter grajenega okolja;
  • VKLJUČUJOČA RAST: boj proti neenakostim in revščini;
  • RAZVOJ MEST: gradnja mest, odpornih na podnebne spremembe;
  • TEMATSKO PODROČJE LETA: modernizacija zdravstvenih storitev.

Strokovna komisija bo ocenila prispele predloge projektov in izbrala zmagovalca v vsaki kategoriji. Tudi javnost bo lahko med prispelimi predlogi izbrala svojega zmagovalca. Nagrado po izboru občinstva bo prejel prejemnik največjega števila glasov v okviru spletnega glasovanja.

Podrobnejše informacije o petih tematskih kategorijah najdete v priročniku Guide for Applicants.

Kako lahko sodelujem?

V priročniku so podani praktični napotki v zvezi s prijavo projektov, podrobneje so opisane tematske kategorije ter opredeljena merila za upravičenost in ocenjevanje predlaganih projektov. Predlogi projektov se lahko posredujejo le preko spletne platforme med  19. februarjem in 9. majem 2019. Zmagovalci v vseh petih kategorijah in zmagovalec po izboru občinstva bodo razglašeni na slavnostni podelitvi nagrad RegioStars, ki se bo odvila oktobra 2019 v Bruslju v okviru vsakoletnega Evropskega tedna regij in mest.

Skupne čezmejne aktivnosti za postklinično rehabilitacija pacientov po kapi na podeželju leta 2030

Danes, 19. februarja 2019, je v prostorih SVRK v Mariboru potekal podpis pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za čezmejni rehabilitacijski projekt REHA 2030.

V okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo je bilo v okviru treh rokov potrjenih skupaj 41 projektov. V tretjem roku je bilo potrjenih 18 projektov v skupni vrednosti 18,5 mio EUR ESRR sredstev. Zadnja pogodba o sofinanciranju za projekt, ki je bil odobren v okviru tega roka, je bila podpisana danes v prostorih SVRK v Mariboru.

Skupini izziv na programskem območju so demografske spremembe, ki imajo za posledico pomanjkanje možnosti za postklinično rehabilitacijsko oskrbo pacientov po kapi tako na slovenski kot tudi na avstrijski strani meje, predvsem na podeželju. Poglavitni dosežek projekta REHA 2030 bo model storitev, primeren za paciente po kapi pri postklinični rehabilitaciji na domu in razvoj potrebne tehnološke platforme (REHA robot, internetna platforma). Posebna pozornost bo posvečena vidiku trajnosti: za širjenje projekta bodo pripravljene projektne strukture, med drugim bo ustanovljena REHA International Alliance, v okviru katere bo sodelovanje potekalo tudi po zaključku projekta. EU sredstva tako omogočajo, da se aktivnosti postklinične rehabilitacije pacientov po kapi izvajajo istočasno in usklajeno na podeželskem delu obmejnega območja, kar pripomore k razvoju skupnih in trajnejših rezultatov ter omogoča koncentracijo znanja slovenskih in avstrijskih partnerjev. 

Pri izvedbi projekta sodelujejo Fachhochschule Kärnten – gemeinnützige Privatstiftung s partnerji Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Tyromotion GmbH, MKS Elektronski sistemi d.o.o. in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča. Možnost sodelovanja s sorodnimi inštitucijami na drugi strani meje pripomore k oblikovanju trajnih mrež sodelovanja.

Pogodbo o sofinanciranju v vrednosti nekaj več kot 660 tisoč EUR ESRR sta podpisala predstavnica vodilnega partnerja dr. Christina Paril in Dimitrij Pur, vodja organa upravljanja. Prisotni so bili tudi predstavniki programa sodelovanja.

Na programu je tako pogodbeno vezanih že 95% vseh razpoložljivih sredstev, kar ga uvršča med uspešnejše na ravni EU. Podatki o odobrenih projektih so na voljo na sledeči povezavi. Slike z dogodka pa so na voljo v galeriji slik.

2. razpis za zbiranje projektnih predlogov za odpravljanje ovir v čezmejnem sodelovanju!

Združenje evropskih obmejnih regij (AEBR) je pravkar odprlo nov razpis za predloge, ki bo odprt do 15. marca in naslavlja javne organe in čezmejne strukture obmejnih regij v državah EU in EFTA.

Cilj je opredeliti nadaljnje mejne ovire pravne in upravne narave z namenom, da se omogoči razvoj inovativnih predlogov za krepitev čezmejnega sodelovanja.

Drugi razpis za zbiranje predlogov je na voljo tukaj: https://ec.europa.eu/futurium/en/pilot-projects/2nd-b-solutions-call-proposals-until-15-march

Če želite izvedeti več o b-rešitvah, obiščite spletno stran: https://www.b-solutionsproject.com/.

V primeru, da ste prepoznali takšno oviro in jo želite deliti in raziskati možne rešitve, stopite v stik s skupino b-solutions na naslovu b-solutions@aebr.eu.