REGIO HELP – projekt za ljudi

5. junija 2019 je v kraju Voitsberg, v Avstriji, potekal zaključni dogodek projekta REGIO HELP. 57 predstavnikov socialnih in zdravstvenih organizacij ter gospodarstva iz pilotnih regij Pomurje in Voitsberg se je v Voitsbergu sestalo na skupnem zaključku projekta REGIO HELP. Vodje projektov Rudolf Kahr, Haus des Lebens Voitsberg (Hiša življenja Voitsberg) in Peter Beznec, Center za zdravje in razvoj (CZR) Murska Sobota so pozdravili častne goste, organizacije in projektne partnerje.

Častni gostje so bili Bojana Ploj, predstavnica skupnega sekretariata Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, mag.a Elisabeth Grossmann, zvezna svetnica in vršilka dolžnosti državne svetnice mag.a Doris Kampus, HR mag. Hannes Peißl, okrožni glavar za območje Voitsberg, župan Franz Feirer, predsednik Združenja za socialno pomoč okrožja Voitsberg, ing. Josef Lienhart predstavnik župnika Geralda Krempla.

V svojih pozdravnih besedah sta mag.a Elisabeth Grossmann in HR mag. Hannes Peißl poudarila pomembnost tega projekta za regijo in poudarila pomen doseženega mreženja organizacij in nastalih možnosti pomoči za prebivalstvo. Prof. Damijan Mumel je predstavil znanstvene rezultate kvalitativnih in kvantitativnih raziskav projektnega partnerja UNI Maribor v obeh pilotnih regijah. Nato je šest organizacij poročalo o svojih regionalnih in dvostranskih izkušnjah ter izrazilo konkretne želje po nadaljnjem čezmejnem sodelovanju. 

Pod točko dnevnega reda “REGIO HELP – projekt za ljudi” je Rudolf Kahr predstavil dva modela, ki sta bila razvita v teku projekta v delovnih skupinah oz. mrežnih srečanjih in bi morala biti v prihodnosti osnova za sožitje v regijah. Trajnostni rezultati našega projekta so digitalni iskalnik Luiii, osebne informacijske točke, center za svetovanje, zdravstveno središče, mreženje in delovne skupine za sodelovanje z ljudmi v regijah! Film, ki ga je pripravil CZR o izhodiščni situaciji projekta, ciljih, dvostranskih dejavnostih in viziji v prihodnosti, je povzel skupne izkušnje in zaokrožil dogodek. 

Nazadnje se je vodja projekta Elisabeth Maderbacher zahvalila vsem organizacijam za predano sodelovanje, financerjem in projektnim partnerjem.Na koncu je prof. Damijan Mumel predal knjigo srečanj »Družbeni izzivi in družbeno upravljanje v sodobni informacijski družbi« naše mednarodne znanstveno-strokovne konference Bojani Ploj, mag. Hannesu Peißlu in županu Franzu Feireru. Z žalostjo, olajšanjem in upanjem na nadaljnje dvostransko sodelovanje se je skupni dogodek končal s pogostitvijo.

ČEZMEJNA CESTA GRADOV KOT MEDNARODNO PREPOZNAVNA DESTINACIJA

Rakičan, 6. junij 2019 – Na čezmejnem območju Avstrije in Slovenije se bočijo mogočni gradovi in utrdbe, ki so skozi stoletja na vihravem mostišču med srednjo in jugovzhodno Evropo nudili zavetje tukajšnjemu prebivalstvu. Zajeto območje po številčnosti tovrstnih zgradb prednjači v vseevropskem merilu. Avstrijski gradovi so se pred dobrimi 40-imi leti povezali v Cesto gradov ali »die Schlösserstaße«, z namenom družnega negovanja bogate in razgibane zgodovine ter skupnega nastopa na turističnem tržišču. V sklopu projekta Castle Road, ki ga RIS Dvorec Rakičan vodi v okvirju čezmejnega programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, si je Cesta gradov utrla pot tudi na slovensko stran.

V dvorcu Rakičan je tako včeraj potekala Generalna skupščina Ceste gradov, ki so jo gostitelji zaokrožili z gala večerjo in podpisom Sporazuma o sodelovanju, s katerim je 17 podpisnikov, predstavnikov avstrijskih gradov, uradno pristopilo k čezmejni Cesti gradov. Številčno bogatejši čezmejni Cesti gradov so nove poti zarisali ugledni gostje, zbrane so v sklopu svečanega dogodka tako nagovorili mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS, mag. Zoran Poznič, minister za kulturo, Anton Gangl, poslanec Deželnega parlamenta v imenu Deželnega glavarja dežele avstrijske Štajerske Hermanna Schützenhöferja, konzul mag. Andreas Graf von Bardeau, pobudnik in predsednik avstrijske Ceste gradov, Damjana Pečnik, vodja Službe za razvoj Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, Vinzenz Knor, župan Mestne občine Güssing in dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota.

Tovrstne pobude in dogodki opominjajo, da je ubrana skupna evropska pot prava, je poudaril župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek. Mestna občina je ustanoviteljica javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, ki si za obnovo dvorca neutrudno prizadeva pridobiti evropska sredstva, zato je župan izpostavil napredek v tej smeri, v kratkem času so v dvorcu uspeli prenoviti kar dve grajski dvorani.
Cesta gradov kot mednarodno prepoznavna blagovna znamka

Predsednik društva »die Schlösserstraße« in pobudnik združevanja gradov, grof Bardeau z gradu Korbnerg, ki se nahaja lučaj od slovenske meje, je poudaril, da je po številu gradov obmejno območje na samem evropskem vrhu, tovrstna kulturna dediščina pa predstavlja nezanemarljiv doprinos k turističnemu in gospodarskemu razvoju območja. Društvo se s sodelovanjem nadeja vzpostaviti svetovno dediščino, postati prepoznavna blagovna znamka in tako del mednarodne turistične zgodbe.

Gradovi predstavljajo priložnost za turistični razvoj tudi spregledanih in manj razvitih delov regij, je poudaril župan občine Güssing, Vinzenz Knor, ob tem pa opozoril na arhitekturno in vsebinsko raznolikost samih gradov.

Dogodek sta z zaključnim nagovorom sklenila minister za kulturo, Zoran Poznič, in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Dejan Židan. Prvi je pohvalil medsosedsko sodelovanje v evropskem duhu, predsednik DZ pa dodal, da je silno ponosen ob obisku uglednih gostov v okolici Murske Sobote, Cesti gradov pa želi, da se bo po prepoznavnosti lahko kosala z nemško Romantično cesto, 350 kilometrov dolgo tematsko potjo od Würzburga do Baden-Württemberga.

Javni zavod RIS Dvorec Rakičan projekt Castle Road – Vzpostavitev trajnostnega institucionalnega sodelovanja gradov in dvorcev za razvijanje ter trženje skupnih čezmejnih ponudb izvaja v sodelovanju s projektnimi partnerji – Znanstveno-raziskovalnim središčem Bistra Ptuj, Technologiezentrum Deutschlandsberg GmbH in Stiftung des weiland Fürst Philipp Batthyány zur Erhaltung der alten Güssinger Burg. Osrednji cilj projekta je ohranjanje in nadaljnji razvoj dvorcev in gradov na čezmejnem območju Slovenije in Avstrije, v sklopu projekta je bila v dvorcu Rakičan prenovljena tudi dvorana, v kateri sta potekala podpis Sporazuma o sodelovanju in slavnostna večerja.

Velika zgodba v majhnem muzeju

Čezmejni projekt „PalaeoDiversiStyria – Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega Sveta“ je bil odobren v prvem roku javnega razpisa programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstija 2014-2020 in traja od oktobra 2016 do decembra 2019.

PalaeoDiversiStyria zajema odkrivanje prvobitnih rastlinskih vrst v arheoloških kontekstih in njihovo revitalizacijo ter razvoj novih izdelkov za turizem. Revitalizacija prastarih kulturnih rastlin bo vodili k povečanju biotske raznovrstnosti in ponudila lokalnim proizvajalcem možnost razvoja novih turistično atraktivnih izdelkov, ki gradijo svojo identiteto na lokalni arheološki dediščini.

Kot eden izmed večjih mejnikov projekta PalaeoDiversiStyria je bila leta 2019 razvita mednarodna krovna znamka HERITERRA. HERITERRA – ime je kombinacija angleške besede „Heritage“ za kulturno dediščino in latinskega izraza za zemljo „terra“ – zastopa ne zgolj kvalitete in regionalnosti, ampak tudi zgodovinsko diverziteto, ki se je razvijala skozi tisočletja. Za utrditev znamke bosta v občinah Großklein in Hoče-Slivnica postavljena informacijska centra za proizvajalce ter obiskovalke in obiskovalce.

Junija 2019 bo tako daleč! Muzej Großklein vabi na otvoritveno zabavo, kjer bosta ob informacijskem centru predstavljena tudi nov nadstrešek in nova stalna razstava. S sodelovanjem z Universalmuseum Joanneum je nov muzej postal enkraten prostor, kjer se srečata preteklost in prihodnost, arheologija in turizem.

Na otvoritvi bodo za pokušino ponujeni gastronomski izdelki znamke HERITERRA, ki temeljijo na arheoloških in zgodovinskih raziskavah projekta PalaeoDiveriStyria.

Še na voljo nekaj manj kot 1,5 mio EUR ESRR

Danes, v ponedeljek, 3. junija 2019, je bila v Slovenj Gradcu izvedena delavnica namenjena potencialnim prijaviteljem v okviru 5. roka Javnega razpisa za predložitev projektov.

V okviru te delavnice je skupni sekretariat udeležencem na kratko predstavil program sodelovanja, podal informacije o javnem razpisu, analizi predhodnih štirih rokov Javnega razpisa in povzel najpogostejše administrativne napake, predstavil pravila o upravičenosti izdatkov, zahteve pravil informiranja in obveščanja, priloge k prijavnici ter elektronski sistem spremljanja (eMS), v katerem bodo prijavitelji oddali projektne vloge.

V okviru Javnega razpisa je za projekte še na voljo nekaj manj kot 1,5 mio EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Peti rok za oddajo projektov bo potekel 4. julija 2019 ob 12. uri.

Za več informacij o delavnici za prijavitelje kliknite tukaj.