2. čezmejno srečanje omrežja regij Pomurje in okrožja Voitsberg v okviru Interreg projekta REGIO HELP SI-AT

V Voitsbergu so se 29. maja 2018 pod vodstvom Rudolfa Kahrja in Elisabeth Maderbacher sestale vodilne skupine Pomurske regije (Slovenija) in okrožja Voitsberg (Avstrija). Srečanju je pred tem, 12. junija 2017 v Rakičanu, sledil obisk družbenih in zdravstvenih organizacij Voitsberg.

30 udeležencev iz Slovenije se je srečalo s 30 predstavniki okrožja Voitsberg v Domu življenja. Gostje so pozdravili mag. Thomasa Prattes iz socialnega oddelka okrožnega glavarstva Voitsberg, ki ga je zastopal okrožni glavar, dvorni svetnik mag. Hannes Peißl in predsednik združenja za pomoč, župan Franz Feirer ter LDSA Rudolf Kahr. Mag. Prattes je pojasnil strukturo družbene krajine v okrožju Voitsberg. Župan Feirer je kot predsedujoči predstavil dejavnosti združenja za socialno pomoč in podal pregled nad okrožjem Voitsberg.

V nadaljevanju so se oblikovale tri strokovne skupine: otroci in mladostniki / nega / duševno in telesno prizadete osebe. V teh skupinah so organizacije okrožja Voitsberg predstavile svojo strukturo, način dela in področja delovanja, t.j. primarij dr. Peter Mrak je v deželni bolnišnici Voitsberg predstavil akutno geriatrijo in remobilizacijo (REM). Sledila je zanimiva in intenzivna izmenjava med udeleženci posameznih strokovnih skupin. Udeleženci obeh regij so izrazili željo po nadaljnjem učenju drug od drugega. S tem je dosežen pomemben cilj našega projekta in zagotovili smo trajnost.

Ob skupnem kosilu se je še dalje razpravljalo, nato pa je sledil ogled mesta Voitsberg z našim zgodovinarjem prof. dr. med. Ernstom Lasnikom.

Pripravila: Elisabeth Maderbacher

 

Čezmejno startup mreženje in pohod: Skupaj na pot!

Tudi dež je moral počakati, da se je skupina čezmejnih pohodnikov, predstavnikov slovenskega in avstrijskega startup ekosistema, po dolgem dnevu hoje in ogledov usedla k ribji večerji. V petek, 8. junija 2018, je namreč potekal čezmejni mreženjski dogodek, poimenovan “Gemeinsam Gehen” oziroma “Skupaj na pot”. Ekipa projektnega partnerja projekta Start:up Alpe-Adria, Lakeside Science & Technology Park iz Celovca, je pripravila dan poln novih priložnosti za mreženje, pohod, pogovor in (ponovno) odkrivanje lepot Ljubljane in Ljubljanskega barja. Za mnoge, tudi avtohtone ‘žabarje’, je bila to prva priložnost za ogled čudovite pokrajine. Kot je avstrijskim kolegom pojasnil vodič pohoda, je prav ta močvirnat del Ljubljane izvor medregionalnega vzdevka za prebivalce Ljubljanske kotline (in res, videli smo kar nekaj žab). Projekt Startup Alpe-Adria je v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V petek, 8. junija 2018, se je skupina čezmejnih, slovenskih in avstrijskih startupov, predstavnikov startup ekosistemov in drugih deležnikov, odpravila na mreženjski dogodek malo drugače.

Vsi na krov “Gemeinsam” avtobusa!

Popotovanje se je začelo že v jutranjih urah, ko je “Gemeinsam” avtobus začel svojo pot iz Celovca proti Ljubljani. Na predzadnji postaji v ljubljanskem parku Tivoli so na krov stopili tudi člani ljubljanske ekspedicije, člani startup ekip in organizacij podpornega okolja. Skupaj smo se odpravili proti Vrhniki, kjer smo pot nadaljevali peš. Sam pohod je del daljše odprave poimenovane “Ganz Moor”, iz Unikumovega vodiča “Zu Rande Kommen”. Vključuje barvito pot, ki se začne na Ljubljanskem barju ter se razprostira proti jugozahodu Slovenije, pokrajni, ki njej lastnemu geološkemu pojavu daje ime: Krasu. To je kamnito ozemlje, kjer vpliv naravne vode na apnenec ustvarja različne površinske oblike, jame in značilna podzemeljska pretakanja. Razprostira se na površini 160 km2 in ni le največja kraška udornica in mokrotno travišče Slovenije, temveč tudi najbolj južno močvirje Evrope. V povojnih letih so prebivalci zaradi neugodnih razmer pričeli opuščati obdelovanje zemlje ter se obrnili v bolj donosno izkopavanje šote, ki je služila kot gorivo.

Vlažnost zraka na ljubljanskem barju je bila visoka, kot se seveda od močvirja pričakuje.

Ljubljanica – reka sedmerih imen

Soparnemu ozračju navkljub smo čezmejni startup pohodniki po idiličnem sprehodu prispeli v Blatno Brezovico pri Vrhniki, kjer smo začeli našo pot vzdolž reke Ljubljanice, reke sedmerih imen. Kot so izvedeli tudi naši avstrijski pohodniki, ima reka zaradi edinstvenih lastnosti kraške pokrajine, ki je mestoma porozna, sedem imen. Na določenih mestih torej ponikne in se pojavi nekje drugje, ker pa lokalni prebivalci dolga leta niso vedeli, da gre pravzaprav za isto vodo, so ji dajali imena po svoje. Tako jo poznamo kot Trbuhovica (na hrvaški strani meje), Obrh, Stržen, Rak, Pivka in Unica. Od antike pa vse do sredine 19. stoletja je ta reka, ki vijuga skozi idilično barjansko pokrajino z zelo majhnim naklonom, veljala za glavno prometno arterijo med mestom in podeželjem. Tako smo se pri Podpeči vkrcali na rečno ladjo ter podali na svojevrstno dogodivščino, odkrivanja prelivanja okolice od skorajda džungelskega rastja, pa vse do nadvse urbanega okolja, ki se začne s priljubljeno ljubljansko točko Špica oziroma Gruberjevim prekopom, ki popelje vse do središča stare Ljubljane.

 Slikovita pot po reki Ljubljanici nas je odpeljala od podeželskega barja, naravnost v urbano okolje stare Ljubljane.

Mostovi, ki nas povezujejo

S prehodom iz neokrnjene narave v pestro dogajanje mesta je naša skupina čezmejnih startup pohodnikov preostanek lepega popoldneva preživela z ogledom slovenske prestolnice (konec koncev je bil petek in s tem pestro mestno dogajanje). Ogledali smo si glavne turistične in arhitekturne znamenitosti stare Ljubljane, ter izvedeli zakaj je bil Ivan Hribar župan mostov. Pester dan, poln mreženja in druženja, se je tudi zaključil z rečno tematiko. V priznani ljubljanski restavraciji Most, si je, zdaj že utrujena skupina čezmejnih startup pohodnikov, privoščila zasluženo ribjo večerjo. Dan je bil posvečen združevanju čezmejnih, avstrijskih in slovenskih startupov, predstavnikov podpornega okolja ter drugih deležnikov, v neformalnem in sproščenem vzdušju, v skupnem občudovanju narave in pridobivanju novih znanj in izkušenj. Pohod ni le dobra priložnost za razmislek, temveč se je izkazal tudi za odlično priložnost za pogovor o najbolj aktualnih startup temah, od pogovora o prihajajočih projektih, načrtih in priložnostih za sodelovanje, umetni inteligenci, ICO projektih do drugih aktualnih tem, ki prežemajo čezmejni startup ekosistem.

Rečno obarvani dan smo zaključili z okusno ribjo večerjo v restavraciji Most. Resnično poetičen zaključek dogodka.

Za zaključek pa le še vabilo, da se ponovno vidimo naslednje leto!

Za več informacij o projektu, obiščite spletno stran projekta.

V Dvorcu Rakičan podpisali pogodbo o sofinanciranju za projekt E-Carriage 4CBST

Včeraj, 7. junija 2018, je v Dvorcu Rakičan potekal podpis pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za čezmejni kočijaški projekt E-Carriage 4CBST.

V okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo je bilo v okviru treh rokov potrjenih skupaj 41 projektov. V tretjem roku je bilo potrjenih 18 projektov v skupni vrednosti 18,5 mio EUR ESRR sredstev. V okviru slavnostnega podpisa pogodb, ki je potekal v mesecu aprilu, so bile podpisane pogodbe za 15 od teh projektov. 7. junija pa se je ponudila možnost, da predstavniki programa obiščejo vodilnega partnerja projekta, ki je bil potrjen v okviru tega 3. roka javnega razpisa, in da se v okviru tega obiska podpiše še ena pogodba o sofinanciranju, in sicer za projekt E-Carriage 4CBST.

Pri izvedbi projekta sodeluje Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan z Univerzo v Mariboru ter tremi avstrijskimi partnerji: Tourismusverband Region Güssing, Europäisches Zentrum für erneuerbare Energie Güssing GmbH in EC Energie Center Lipizzanerheimat GmbH. Ena najbolj izstopajočih tradicij, ki si jo delita Slovenija in Avstrija, so konji, jahanje in kočijaštvo. Po mnenju partnerstva je čezmejno sodelovanje pri revitalizaciji kočijaške tradicije in oblikovanju inovativnih turističnih produktov nujno, saj bo na podlagi skupnih komplementarnih virov in kompetenc, s katerimi razpolagajo partnerji, omogočena implementacija ne samo na lokalni, temveč tudi na mednarodni ravni. V središču projekta je razvoj inovativnih kočij in razvoj turističnih produktov. V kočijo bo vgrajen električni motor s hranilnikom energije, ki bo konjem omogočil lažjo vleko, kakor tudi oblikovanje daljših in bolj razgibanih turističnih poti za več oseb. Turistični produkti bodo prilagodljivi letnim časom in velikostim skupin, prav tako bodo gostom na voljo različne tematske poti z različnimi zgodbami in doživetji.

Pogodbo o sofinanciranju v vrednosti skoraj 1 mio. EUR ESRR sta podpisala dr. Robert Celec, direktor RIS Dvorca Rakičan in mag. Nina Seljak, vodja organa upravljanja. Prisotni so bili tudi predstavniki programa sodelovanja ter drugi predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Podatki o odobrenih projektih so na voljo na sledeči povezavi. Slike z dogodka pa so na voljo v galeriji slik.